Angus Stewart
»Bog je ljubezen.« Ta odmevna svetopisemska izjava (1Jn 4,8. 16) res prijetno ogreje srce.
Bog je ljubezen, ker je troedin in obstaja v treh na veke različnih osebah: Očetu, Sinu in Svetem Duhu. Bog ni začel ljubiti takrat, ko je ustvaril ljudi in angele. On je vedno ljubil, kajti on je sam v sebi večna ljubezen. V tej božanski Trojici se Oče in Sin med sabo goreče ljubita v Svetem Duhu, ki je božanska in osebna vez med prvima navedenima osebama Trojice. Sin je večno ljubljen »v Očetovem naročju« kot njegov »edinorojeni Sin in podoba njegovega bitja.« (Jn 1,18. Heb 1,3 EKU) Kolikšno veselje in gotovost uživata Oče in Sin v tej njuni ljubeči občestvenosti in prijateljstvu!
Ker je ta ljubezen Božja ljubezen, je zanjo značilna vsa božanska popolnost. Božja ljubezen ni omejena, začasna, spremenljiva, nesveta ali slabotna. Božja ljubezen je, če uporabimo besede Westminstrskega Kratkega katekizma, neskončna, večna, nespremenljiva, sveta in vsemogočna.
V Kol 3,14 je ljubezen opisana kot »vez popolnosti«. V Trojici je ta vez absolutno popolna, saj sta oba, ki ljubita eden drugega, Oče in Sin, neskončno čista in dobra, osebna vez med njima pa je popolnoma božanski Sveti Duh. O, kakšna brezhibna zveza, sestoječa se iz zavezne ljubezni in čudovite občestvenosti!
Toda, kako lahko Jahve ljubi svoje izvoljeno ljudstvo, ki je v Adamu padlo v krivičnost in bedo? Kako lahko obstoji popolna vez ljubezni med grešnimi ter zelo nepopolnimi človeškimi bitji in trikrat svetim Bogom, ki poseduje vso popolnost?
Dejstvo je, da nas Najvišji ljubi samo v Kristusu. Edino v Kristusu smo izvoljeni, odkupljeni, prerojeni, poklicani, opravičeni, posvojeni, posvečeni, obvarovani in poveličani. Edino v Kristusu nas lahko Bog ljubi s popolno vezjo Božje ljubezni in to tudi dela. V Kristusu smo celo (vsaj v mejah zmožnosti, ki jih imamo kot ustvarjena bitja) udeleženi v večni in blagodejni ljubezni Svete Trojice! Zato ni čudno, da je apostol vzkliknil, da nas nobena stvar »ne bo mogla ločiti od Božje ljubezni v Kristusu Jezusu, našem Gospodu.« (Rim 8,39) To je tista popolnoma neuničljiva in nezlomljiva ljubezen vsemogočnega in milostnega Boga do njegovega zaveznega ljudstva, ki je zapečatena z Jezusovo krvjo.
Čudovito pri Kristusovem križu je to, da je Jezus, »ker je vzljubil svoje, ki so bili na svetu, tem izkazal ljubezen do konca.« (Jn 13,1) Ravno skozi svoje življenje in smrt ter skozi naše življenje in smrt nas Božji Sin ljubi prav do konca, skozi vse veke vekov!
Verujoč v Očetovo posebno in silno ljubezen, ki se je do konca razodela na Kalvariji, se Božji otrok skesano odvrača od svojih grehov in živi v duhu hvaležnosti do svojega Stvarnika in Odrešenika, saj je deležen tako veličastnega odrešenja. On ljubi troedinega Boga, ki se je razodel v svoji Besedi, ljubi tudi Gospodovo ljudstvo, zavoljo Kristusa pa tudi svojega bližnjega. Pomni: »Kdor ne ljubi, Boga ni spoznal, kajti Bog je ljubezen.« (1Jn 4,8)
Kjer ni drugače navedeno, so svetopisemski navedki vzeti iz Slovenskega standardnega prevoda Svetega pisma (SSP).
Oznaka EKU pomeni Ekumenska izdaja.
Za dodatno gradivo v slovenščini kliknite tukaj.
Za gradivo v hrvaščini kliknite tukaj.
